Rejništvo na grobo določa Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR), podrobneje pa Zakon o izvajanju rejniške dejavnosti (ZIRD). Rejništvo je posebna oblika varstva otrok s katero se otrokom pri osebah, ki niso njihovi starši, omogoči zdrava rast, izobraževanje, skladen osebnostni razvoj in usposobitev za samostojno življenje in delo. ZZZDR predvsem vsebuje določbe o namenu rejništva ter o odločanju glede rejništva s strani centra za socialno delo. ZIRD pa podrobneje določa pogoje, ki jih mora izpolnjevati oseba, ki želi izvajati rejniško dejavnost, postopek pridobitve dovoljenja za izvajanje rejniške dejavnosti, način izvajanja rejniške dejavnosti ter financiranje le te in druga vprašanja povezana z izvajanjem rejniške dejavnosti. Rejniška dejavnost se izvaja v okviru rejniških družin, ki izpolnjujejo pogoje in podpišejo pogodbo za izvajanje te dejavnosti. Po ZIRD mora oseba, ki želi postati rejnik izpolnjevati določene pogoje. Imeti mora stalno prebivališče v Republiki Sloveniji, zaključeno vsaj poklicno ali strokovno izobrazbo, prav tako pa mora biti polnoletna. Po drugi strani rejnik ne more biti oseba, ki ji je odvzeta roditeljska pravica, oseba, ki živi z osebo, ki ji je odvzeta roditeljska pravica ali oseba, ki ji je odvzeta poslovna sposobnost. Rejniško dejavnost lahko izvajajo tudi otrokovi sorodniki, v primeru da center za socialno delo ugotovi da bi bilo to v otrokovo korist. Ob tem ZIRD predpisuje da se za otrokove sorodnike štejejo otrokov brat, sestra, stric, teta, dedek in babica. Izvajanje rejniške dejavnosti je odplačne narave. Za posameznega rejenca je rejnik po ZIDR upravičen do mesečne rejnine, ki zajema oskrbnino in plačilo za delo.

Miha Dolenc

tel: 040 30 30 84

mail: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želite videti, omogočite Javascript.

Nudimo informacije in pravno svetovanje na področju družinskega prava. Pokličite 040 30 30 84