Rejništvo je posebna oblika varstva in vzgoje otrok, nameščenih v rejniško družino na podlagi zakona, ki ureja družinska razmerja ali drugega zakona in je namenjeno otrokom, ki začasno ne morejo prebivati v biološki družini.

Namen rejništva je, da se otrokom pri osebah, ki niso njihovi starši, omogoči zdrava rast, izobraževanje, skladen osebnostni razvoj in usposobitev za samostojno življenje ter delo. Rejniška razmerja predvsem urejata Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih in Zakon o izvajanju rejniške dejavnosti.

Pod varstvom in nadzorstvom so otroci, ki jih odda v rejništvo center za socialno delo, pa tudi otroci, ki jih starši sami oddajo v rejništvo. Z oddajo otroka v rejništvo ne prenehajo pravice in dolžnosti staršev ali skrbnika, ki jih imajo po tem zakonu.

V rejništvo lahko odda otroka tudi center za socialno delo in sicer v primerih ko otrok nima svoje družine, če otrok iz različnih vzrokov ne more živeti pri starših ali v primeru ko je otrokov telesni in duševni razvoj ogrožen zaradi okolja, v katerem živi. Center za socialno delo pa lahko ne glede na prej navedene primere odda v rejništvo otroka, ki mu je potrebno usposabljanje v skladu s posebnimi predpisi (otroci z motnjami v telesnem in duševnem razvoju).

V primeru da otrok ima starše lahko center za socialno delo odda otroka v rejništvo le z njihovim privoljenjem oziroma oziroma s privoljenjem roditelja, pri katerem otrok živi, privolitev pa ni potrebna v primerih, ko je bil otrok staršem odvzet.

Kadar je treba oddati v rejništvo več otrok, ki so bratje in sestre, se oddajo praviloma vsi v isto družino. O oddaji otroka v rejništvo izda center za socialno delo odločbo, prav tako pa je pomembno, da si z oddajo otroka v rejništvo center za socialno delo prizadeva, da se odpravijo vzroki, zaradi katerih je bil otrok oddan v rejništvo.

Nudimo informacije in pravno svetovanje na področju družinskega prava. Pokličite 040 30 30 84