IX. REJNINA

50. člen

(1) Rejnik je za posameznega rejenca upravičen do mesečne rejnine, ki zajema oskrbnino in plačilo dela.

(2) Če rejnik izvaja rejniško dejavnosti kot poklic, mu Republika Slovenija zagotavlja plačilo prispevkov za socialno varnost.

51. člen

(1) Oskrbnino sestavljajo sredstva za materialne stroške za rejenca in denarni prejemek v znesku otroškega dodatka, kot je določen za najnižji dohodkovni razred za prvega otroka, v skladu s posebnim predpisom, ki ureja družinske prejemke.

(2) Materialni stroški za rejenca znašajo 48.586 tolarjev.

(3) Višina oskrbnine je sorazmerna času bivanja rejenca v rejniški družini.

52. člen

(1) Oskrbnina se zniža, če rejniku ni potrebno kriti stroškov za obleko in obutev za rejenca. Oskrbnina se zmanjša za znesek v višini 25% materialnih stroškov.

(2) Oskrbnina se zviša ob izrednih izdatkih za potrebe rejenca. Oskrbnina se zviša za znesek v višini 25% materialnih stroškov.

(3) Znižanje ali zvišanje oskrbnine se določi v rejniški pogodbi.

(4) Pogoje za zvišanje oskrbnine določi minister.

53. člen

(1) Plačilo dela rejniku znaša 22.000 tolarjev za rejenca.

(2) Glede na zahtevnost oskrbe, varstva in vzgoje rejenca (rejništvo za hudo bolnega otroka, otroka z motnjami v telesnem ali duševnem razvoju, zlorabljenega otroka, trpinčenega otroka, vedenjsko ali osebnostno motenega otroka) se lahko plačilo dela iz prejšnjega odstavka začasno zviša za največ 50%.

(3) Komisija za določitev znižanega normativa in zvišanja plačila dela iz 3. člena tega zakona na podlagi meril, ki jih določi minister, odloči o odstotku zvišanja plačila dela in trajanju pravice do povišanga plačila dela.

(4) Pravica do zvišanega plačila dela se lahko dodeli za največ eno leto. Pravica se lahko podaljšuje toliko časa, kolikor trajajo razlogi za zvišanje plačila dela.

(5) Višina plačila dela je sorazmerna času bivanja rejenca v rejniški družini.

54. člen

Plačilo dela rejniku ne pripada, če za istega otroka prejema starševsko nadomestilo po predpisih, ki urejajo starševsko varstvo oziroma starševski dodatek po predpisih, ki urejajo družinske prejemke.

55. člen

Rejnik, ki je rejenčev sorodnik, ni upravičen do plačila dela.

56. člen

(1) Rejniku, ki izvaja rejniško dejavnost kot poklic, se zagotovi plačilo prispevkov za socialno varnost v skladu s posebnimi predpisi, ki urejajo plačevanje prispevkov za socialno varnost.

(2) Prispevki za socialno varnost se plačujejo od zneska najnižje pokojninske osnove, povečane za davke in prispevke, po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.

57. člen

(1) Pravica do rejnine se prizna z dnem namestitve rejenca v rejniško družino, določenim v rejniški pogodbi. Pri izračunu se upošteva, da ima mesec 30 dni.

(2) Rejniku, ki izvaja rejniško dejavnost kot poklic, se prizna pravica do plačila prispevkov za socialno varnost z dnem začetka izvajanja rejniške dejavnosti kot poklic.

58. člen

(1) Pravica do rejnine preneha z dnem prenehanja rejniške pogodbe.

(2) Pri odpovedi rejniške pogodbe rejniku pripada pravica do plačila dela do izteka odpovednega roka, pravica do oskrbnine pa mu preneha z dnem, ko rejenec ne prebiva več v rejniški družini.

(3) V primerih podaljšanja veljavnosti rejniške pogodbe iz 46. člena tega zakona se rejniku prizna pravica do rejnine v celoti.

59. člen

Če rejnik izvaja rejniško dejavnost kot poklic, pa ne izpolnjuje normativa iz 24. člena tega zakona, vendar ne po njegovi krivdi, se rejniku prizna pravica do plačila prispevkov za socialno varnost za največ šest mesecev.

60. člen

Ministrstvo izplačuje rejnine najkasneje do 15. v mesecu za tekoči mesec.

61. člen

(1) Materialni stroški in plačilo dela se usklajujejo enkrat letno z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin. Uskladitev se opravi januarja, pri čemer se upošteva kumulativna rast cen življenjskih potrebščin v preteklem letu. O uskladitvi odloča minister.

(2) Uskladitev velja od prvega dne meseca, v katerem se opravi uskladitev.

(3) Usklajeni zneski se zaokrožijo na desetice.

(4) Usklajene zneske minister objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Nudimo informacije in pravno svetovanje na področju družinskega prava. Pokličite 040 30 30 84