Starši morajo svojim otrokom omogočiti pogoje za zdravo rast, skladen osebnostni razvoj in usposobitev za življenje in delo, z drugimi besedami rečeno, starši morajo dosledno izvrševati svojo roditeljsko pravico. Starši so dolžni svoje otroke preživljati, skrbeti za njihovo življenje in zdravje in jih vzgajati. Starši so dolžni po svojih močeh skrbeti za šolanje in strokovno izobrazbo svojih otrok glede na njihove sposobnosti, nagnjenja in želje.

Starši so dolžni preživljati svoje otroke do polnoletnosti, tako da v skladu s svojimi sposobnostmi in zmožnostmi zagotovijo življenjske razmere, potrebne za otrokov razvoj. Če se otrok redno šola, pa tudi če se redno šola vpisan na izredni študij, so ga starši dolžni preživljati tudi po polnoletnosti, vendar največ do dopolnjenega šestindvajsetega leta starosti. Otroka, ki je sklenil zakonsko zvezo ali živi v zunajzakonski skupnosti, so starši dolžni preživljati le, če ga ne more preživljati zakonec ali zunajzakonski partner.

V primerih sporov glede preživnine otrok se le ta določi glede na potrebe upravičenca in materialne ter pridobitne zmožnosti zavezanca. Sodišče mora pri odmeri preživnine za otroka upoštevati otrokovo korist, tako da je preživnina primerna za zagotavljanje uspešnega telesnega in duševnega razvoja otroka, pri čemer mora zajemati stroške življenjskih potreb otroka, zlasti stroške bivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih posebnih potreb otroka.

Če je enemu od staršev odvzeta roditeljska pravica, odvzem nima za posledico prenehanja dolžnosti preživljanja. Odpoved pravici do preživnine nima pravnega učinka.

Mladoletne otroke zastopajo starši. Če je treba mladoletnemu otroku kaj vročiti ali sporočiti, se to lahko veljavno vroči ali sporoči enemu ali drugemu roditelju, če pa starši ne živijo skupaj, tistemu roditelju, pri katerem otrok živi. Mladoletnik, ki dopolni petnajst let, lahko sam sklepa pravne posle, če zakon ne določa drugače. Za veljavnost teh poslov je potrebna odobritev staršev, če so tako pomembni, da bistveno vplivajo na mladoletnikovo življenje, ali če so takšni, da lahko vplivajo na njegovo življenje tudi po polnoletnosti.

Otrokovo premoženje upravljajo do otrokove polnoletnosti v otrokovo korist njegovi starši. Dohodke iz premoženja otrok smejo starši uporabljati predvsem za njegovo preživljanje, vzgojo in izobraževanje, pa tudi za nujne potrebe družinske skupnosti, če sami nimajo zadosti sredstev. Starši smejo s privolitvijo centra za socialno delo odsvojiti ali obremeniti stvari iz premoženja svojega otroka samo zaradi njegovega preživljanja, vzgoje in izobrazbe, ali če to zahteva kaka druga njegova korist.

V primeru da se starša odločita za razvezo zakonske zveze ali prenehanje izvenzakonske skupnosti, se morata sporazumeti o varstvu in vzgoji ter preživljanu skupnih otrok, v skladu z njihovomi koristmi. Če se o tem sama ne moreta sporazumeti, jima lahko pri sklenitvi sporazuma pomaga center za socialno delo. V primeru da se tudi tedaj ne moreta sporazumeti, odloči na predlog enega ali obeh zakoncev o varstvu, vzgoji in preživljanju otrok sodišče. Otrok ima pravico do stikov z obema staršema, oba starša imata pravico do stikov z otrokom, s čimer se zagotavljajo predvsem otrokove koristi.

Polnoletni otrok je po svojih zmožnostih dolžan preživljati svoje starše, v kolikor ti nimajo dovol sredstev za preživljanje, vendar le v primeru, da so tudi oni sami izpolnjevali svojo roditeljsko dolžnost preživljanja svojega otroka, v kolikor so bili to zmožni izpolnjevati. O preživnini, ki jo je polnoletni otrok zavezan plačevati staršem, lahko upravičenec in zavezanec skleneta sporazum v obliki izvršljivega notarskega zapisa.

Nudimo informacije in pravno svetovanje na področju družinskega prava. Pokličite 040 30 30 84