Skrbništvo ureja Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR). Poznamo tri vrste skrbništva: skrbništvo nad mladoletnimi, skrbništvo za osebe, ki jim je odvzeta poslovna sposobnost, skrbništvo za posebne primere. Pod skrbništvo za mladoletne postavi center za socialno delo mladoletne otroke, ki nimajo svojih strašev ali za katere starši ne skrbijo. Skrbniki mladoletnih so zanje dolžni skrbeti kot njihovi straši. Druga vrsta skrbništva je skrbništvo, pod katerega postavi center za socialno delo osebe, ki jim je po odločbi sodišča odvzeta poslovna sposobnost. Do takšne vrste skrbništva pride predvsem ko se določenim polnoletnim osebam, ki zaradi duševne bolezni ali duševne zaostalosti ali odvisnosti od alkohola ali drog odvzame poslovno sposobnost zaradi zaščite njihovega premoženja in pravic, saj te osebe v določenem trenutku niso sposobne ščititi svojih osebnih in premoženjskih koristi. Tretja vrsta skrbništva je skrbništvo za posebne primere pri katerem postavi center za socialno delo skrbnika za posebni primer ali skrbnika za določeno vrsto opravil odsotni osebi, katere prebivališče ni znano, pa tudi nima zastopnika, neznanemu lastniku premoženja, kadar je potrebno, da nekdo za to premoženje skrbi, pa tudi v drugih primerih, kadar je to potrebno za varstvo pravic in koristi posameznika. Skrbnika torej v vseh treh primerih postavi center za socialno delo. Skrbnik za svoje delo ne prejme nobenega plačila iz česar sledi, da je njegova funkcija častna. Za skrbnika se lahko postavi le oseba, ki ima lastnosti in sposobnosti, potrebne za opravljanje dolžnosti skrbnika in ki privoli da bo skrbnik. V primeru da je to v korist varovanca se le te postavi pod skrbništvo njegovih sorodnikov.

Miha Dolenc

tel: 040 30 30 84

mail: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želite videti, omogočite Javascript.

Nudimo informacije in pravno svetovanje na področju družinskega prava. Pokličite 040 30 30 84