Skrbništvo

Iskalnik

Brezplačno svetovanje

Pasica

Mnenja strank

  • Jože J.
    hvala za vse informacije na vašem page-u, ko ima človek probleme, ki jih ne bi delil z drugimi, tukaj ...

    Preberite več...

     
  • laura
    hvala za vso pomoč pri urejanju skrbništva za moje otroke.

    Preberite več...

     
  • David K.
    Strokovno in preudarno, v zadevi, ko so mi vsi govorili, da kot moški nimam nobenih možnosti, sva ...

    Preberite več...

     
  • Milenka
    Pohvaliti moram g. Miha Dolenc, njegov nasvet mi je rešil problem, ki se mi je vlekel zadnji dve leti ...

    Preberite več...

     
  • Kaja
    Pohvaliti moram spletno stran, podatki, ki so tukaj dosegljivi, jih ostali računajo. Prvi brezplačni ...

    Preberite več...

Skrbništvo

Šesti del

SKRBNIŠTVO

1. Namen skrbništva

178. člen

(1) Namen skrbništva nad mladoletnimi osebami je, da se s skrbjo, vzgojo in izobrazbo vsestransko razvije osebnost mladoletnih varovancev in da se varovanci usposobijo za samostojno življenje in delo.

(2) Namen skrbništva nad drugimi osebami je varstvo njihove osebnosti, ki se uresničuje predvsem z oskrbo, zdravljenjem in usposabljanjem za samostojno življenje.

(3) Skrbništvo ima tudi namen, da se zavarujejo premoženjske in druge pravice in koristi oseb, ki so pod skrbništvom.

2. Skrbnik

179. člen

Osebi pod skrbništvom postavi center za socialno delo skrbnika. Dolžnost skrbnika je prostovoljna in častna.

180. člen

Za skrbnika se postavi oseba, ki ima osebne lastnosti in sposobnosti, potrebne za opravljanje dolžnosti skrbnika in ki privoli, da bo skrbnik.

181. člen

Skrbnik ne more biti:

– oseba, ki ji je odvzeta roditeljska pravica;

– oseba, ki nima poslovne sposobnosti;

– oseba, katere koristi so v navzkrižju s koristmi varovanca;

– oseba, od katere glede na njene osebnostne lastnosti ali razmerja z varovancem ali njegovimi starši ni mogoče pričakovati, da bo pravilno opravljala skrbniške dolžnosti.

182. člen

(1) Če je mogoče, in če to ni v nasprotju s koristmi varovanca, se imenuje za skrbnika njegov sorodnik.

(2) Skrbništvo se lahko poveri tudi ustrezni pravni osebi, ki imenuje osebo, odgovorno za izvajanje skrbništva.

183. člen

Pri imenovanju skrbnika upošteva center za socialno delo želje varovanca, če jih je zmožen izraziti, ter želje njegovih bližnjih sorodnikov, če je to v korist varovanca.

184. člen

Osebi pod skrbništvom, ki je v varstvu in oskrbi v vzgojnem, socialnem, zdravstvenem ali drugem zavodu, postavi center za socialno delo skrbnika za opravljanje tistih skrbniških nalog, ki jih ta zavod ne opravlja v okviru svoje redne dejavnosti.

185. člen

(1) Center za socialno delo lahko odloči, da osebi pod skrbništvom ne bo postavil skrbnika, ampak bo sam opravljal to dolžnost.

(2) Center za socialno delo lahko z odločbo omeji skrbnikove pravice in odloči, da bo posamezne skrbnikove naloge sam opravljal.

(3) Če center za socialno delo sam opravlja dolžnost skrbnika ali določene skrbnikove naloge, lahko zaupa posamezne naloge drugim strokovnim osebam, da jih opravljajo v njegovem imenu in pod njegovim nadzorstvom.

186. člen

Center za socialno delo imenuje skrbnika z odločbo, v kateri določi njegove dolžnosti ter obseg njegovih pooblastil.

187. člen

Skrbnik je dolžan vestno skrbeti za osebnost, pravice in koristi varovanca in skrbno upravljati njegovo premoženje.

188. člen

Skrbnik je dolžan s pomočjo centra za socialno delo ukreniti vse potrebno, da se preskrbijo sredstva, ki so potrebna za izvajanje določenih skrbstvenih ukrepov.

189. člen

(1) Če ima varovanec premoženje, odredi center za socialno delo naj se premoženje popiše, oceni in izroči skrbniku v upravo.

(2) Podrobnejše predpise za popis in ocenitev premoženja oseb pod skrbništvom izda minister, pristojen za družino.

(3) Skrbnik ne sme brez poprejšnje odobritve centra za socialno delo storiti ničesar, kar bi presegalo okvire rednega poslovanja ali upravljanja varovančevega premoženja.

190. člen

(1) Skrbnik samostojno opravlja v varovančevem imenu in na njegov račun, kar spada v redno poslovanje in upravljanje varovančevega premoženja.

(2) Pri vsakem važnejšem opravilu se skrbnik posvetuje z varovancem, če je to mogoče in če je ta zmožen razumeti, za kaj gre.

191. člen

Samo z odobritvijo centra za socialno delo sme skrbnik:

– odtujiti ali obremeniti varovančeve nepremičnine;

– odtujiti iz varovančevega premoženja premičnine večje vrednosti ali razpolagati s premoženjskimi pravicami večje vrednosti;

– odpovedati se dediščini ali volilu oziroma odkloniti darilo;

– storiti druge ukrepe, za katere tako določa zakon.

192. člen

(1) Skrbnik zastopa varovanca.

(2) Center za socialno delo zastopa varovanca, če sam opravlja dolžnosti skrbnika ali če je omejil skrbnikove pravice in odločil, da bo sam zastopal varovanca.

193. člen

Skrbnik sme skleniti pravni posel z varovancem, za katerega skrbi, le tedaj, če center za socialno delo spozna, da je to varovancu v korist in ta posel vnaprej odobri.

194. člen

(1) Skrbnik mora centru za socialno delo poročati in mu dati račun o svojem delu vsako leto kot tudi kadar center za socialno delo to zahteva.

(2) Iz skrbnikovega poročila mora biti razvidna njegova skrb za osebo varovanca, zlasti kar zadeva njegovo zdravje, vzgojo in izobraževanje ter njegova skrb za vse drugo, kar je za varovanca potrebno.

(3) Poročilo mora vsebovati tudi podatke o upravljanju varovančevega premoženja ter razpolaganju z njim, o varovančevih dohodkih in izdatkih in končno stanje njegovega premoženja.

(4) Podrobnejše predpise o sestavi in vsebini skrbniških poročil izda minister, pristojen za družino.

195. člen

Center za socialno delo mora vestno pregledati skrbnikovo poročilo in po potrebi ukreniti vse potrebno, da se zavarujejo varovančeve koristi.

196. člen

Skrbnik ima pravico do povračila upravičenih stroškov, ki jih je imel pri opravljanju svojih skrbniških dolžnosti, center za socialno delo lahko določi skrbniku za njegovo delo tudi ustrezno nagrado.

197. člen

Skrbnik je dolžan povrniti varovancu škodo, ki mu jo prizadene z nepravilnim ali malomarnim opravljanjem ali s samovoljno opustitvijo dolžnosti skrbnika.

198. člen

Center za socialno delo razreši skrbnika, če ugotovi, da je pri opravljanju skrbniških dolžnosti malomaren, da zlorablja svoje pravice ali da s svojim delom ogroža varovančeve koristi, ali če ugotovi, da bi bilo za varovanca koristneje, če bi imel drugega skrbnika.

199. člen

Center za socialno delo razreši skrbnika, če ta to zahteva. To mora storiti v treh mesecih od dneva, ko skrbnik zahteva razrešitev.

200. člen

(1) Zoper delo skrbnika in centra za socialno delo na področju skrbništva lahko ugovarjajo varovanec, ki je zmožen to storiti, njegovi sorodniki, pristojni organi in strokovne institucije.

(2) Ugovore zoper delo skrbnika rešuje pristojni center za socialno delo, ugovore zoper delo centra za socialno delo pa ministrstvo, pristojno za družino.

(3) Organ, ki rešuje ugovore iz prejšnjega odstavka, preizkusi njihovo utemeljenost, določi kaj naj se ukrene ter o tem obvesti tistega, ki je ugovarjal.

3. Skrbništvo nad mladoletnimi

201. člen

Mladoletnika, ki nima staršev ali za katere starši ne skrbijo, postavi center za socialno delo pod skrbništvo.

202. člen

Skrbnik mladoletnika je dolžan skrbeti enako kot starši za mladoletnika.

203. člen

(1) Mladoletnik pod skrbništvom, ki dopolni petnajst let, lahko sam sklepa svoje pravne posle, vendar pa je za veljavnost teh poslov potrebna odobritev njegovega skrbnika, za tiste posle, ki jih tudi skrbnik ne sme sam opravljati, pa odobritev centra za socialno delo.

(2) Mladoletnik pod skrbništvom, ki dopolni petnajst let, lahko razpolaga s svojim osebnim dohodkom, pri tem pa je dolžan prispevati za svoje preživljanje in izobraževanje.

204. člen

Skrbnik sme samo z odobritvijo centra za socialno delo:

– oddati mladoletnika v vzgojni zavod ali ga izročiti komu drugemu v vzgajanje, nego in oskrbo;

– vzeti mladoletnika iz šole ali spremeniti vrsto izobraževanja;

– odločati o izbiri poklica za mladoletnika ali opravljanju njegovega poklica;

– storiti druge pomembnejše ukrepe glede mladoletnika, ki jih določa zakon.

205. člen

Skrbništvo nad mladoletnikom preneha, ko postane mladoletnik polnoleten, ko sklene zakonsko zvezo, ali ko ga kdo posvoji, ali če je postal roditelj in mu je z odločbo sodišča priznana popolna poslovna sposobnost.

4. Skrbništvo za osebe, ki jim je odvzeta poslovna sposobnost

206. člen

(1) Center za socialno delo postavi pod skrbništvo osebe, ki jim je po odločbi sodišča odvzeta poslovna sposobnost.

(2) Sodišče mora takoj poslati centru za socialno delo pravnomočno odločbo, s katero je nekomu odvzeta poslovna sposobnost.

207. člen

Skrbnik osebe, ki ji je odvzeta poslovna sposobnost, mora zlasti skrbeti za njeno osebnost, upoštevati pri tem vzroke, zaradi katerih je bila tej osebi odvzeta poslovna sposobnost in si prizadevati, da se ti vzroki odpravijo in da se varovanec usposobi za samostojno življenje in delo.

208. člen

(1) Skrbnik osebe, ki ji je popolnoma odvzeta poslovna sposobnost, ima pravice in dolžnosti skrbnika mladoletnika, ki še ni star petnajst let.

(2) Skrbnik osebe, ki ji je delno odvzeta poslovna sposobnost, ima pravice in dolžnosti skrbnika mladoletnika, ki je že star petnajst let, center za socialno delo pa lahko po potrebi določi, katere posle sme oseba, ki ji je bila delno odvzeta poslovna sposobnost, opravljati samostojno in brez odobritve.

209. člen

(1) Sodišče, pri katerem se je začel postopek, da se nekomu odvzame poslovna sposobnost, mora to takoj sporočiti centru za socialno delo. Center za socialno delo postavi osebi, zoper katero se je začel postopek, po potrebi začasnega skrbnika. Za to skrbništvo se uporabljajo določbe o skrbništvu nad mladoletniki, ki so že stari petnajst let, center za socialno delo pa sme po potrebi uporabiti zanj določbe o skrbništvu nad mladoletniki, ki še niso stari petnajst let.

(2) Dolžnost začasnega skrbnika preneha, ko se postavi stalni skrbnik ali ko postane pravnomočna odločba sodišča, da ni podlage za odvzem poslovne sposobnosti.

210. člen

Skrbništvo nad osebo, ki ji je odvzeta poslovna sposobnost, preneha, če ji sodišče z odločbo vrne poslovno sposobnost.

5. Skrbništvo za posebne primere

211. člen

Center za socialno delo postavi skrbnika za posebni primer ali skrbnika za določeno vrsto opravil odsotni osebi, katere prebivališče ni znano, pa tudi nima zastopnika, neznanemu lastniku premoženja, kadar je potrebno, da nekdo za to premoženje skrbi, pa tudi v drugih primerih, kadar je to potrebno za varstvo pravic in koristi posameznika.

212. člen

V primerih iz prejšnjega člena tega zakona sme postaviti skrbnika, ob pogojih, ki jih določa zakon, tudi organ, pred katerim teče postopek. Ta organ pa mora o tem takoj obvestiti center za socialno delo. Center za socialno delo ima nasproti takemu skrbniku iste pravice kot nasproti skrbniku, ki ga je sam postavil.

213. člen

(1) Poseben skrbnik se postavi mladoletniku, nad katerim izvršujejo starši roditeljske pravice, v primeru spora med njim in starši, za sklenitev posameznih pravnih opravil med njimi, ter v drugih primerih, če so njihove koristi v navzkrižju.

(2) Varovancu se postavi poseben skrbnik v primeru spora med njim in skrbnikom, za sklenitev pravnih opravil med njima, kot tudi v primerih, ko so njune koristi v navzkrižju.

(3) Če se med mladoletniki, nad katerimi ima ista oseba roditeljske pravice, ali med osebami, ki imajo istega skrbnika, vodi spor ali sklene pravno opravilo, v katerem so si koristi mladoletnikov oziroma varovancev v navzkrižju, se vsakemu izmed njih postavi poseben skrbnik za vodenje spora ali za sklenitev opravila.

(4) Kadar starši, posvojitelji, skrbniki ali državni ali drugi organi pri opravljanju dolžnosti zvedo za kakšen primer iz tega člena, morajo to sporočiti centru za socialno delo.

214. člen

Če ni v mednarodni pogodbi drugače določeno, ukrene v neodložljivih primerih center za socialno delo po določbah tega zakona, kar je potrebno za varstvo osebnosti, pravic in koristi tujega državljana, dokler organ njegove države ne ukrene, kar je treba.

215. člen

Pri postavitvi skrbnika za poseben primer določi center za socialno delo obseg skrbnikovih dolžnosti in pravic, upoštevajoč okoliščine vsakega posameznega primera.

6. Postopek

216. člen

(1) Kadar center za socialno delo zve, da je nekoga treba postaviti pod skrbništvo, ukrene takoj vse potrebno za varstvo njegove osebnosti ter njegovih pravic in koristi ter začne postopek za postavitev pod skrbništvo.

(2) Postopek za postavitev pod skrbništvo in za postavitev skrbnika je nujen.

217. člen

O tem, da je treba nekoga postaviti pod skrbništvo ali da mu je potrebna kakšna oblika varstva, ki jo daje center za socialno delo, so dolžni center za socialno delo obvestiti:

– matičar, upravni in drugi organi, kadar pri opravljanju dolžnosti zvedo za tak primer;

– najbližji sorodniki, člani gospodinjstva in sosedje;

– organizacije združenega dela, krajevne skupnosti in druge organizacije ter skupnosti.

218. člen

Pri odločanju o obliki varstva, ki naj se da varovancu, mora center za socialno delo upoštevati predvsem potrebe in koristi varovanca.

219. člen

(1) Pri odločanju o postavitvi pod skrbništvo, pri imenovanju ali razrešitvi skrbnika, pri odločanju o obsegu skrbnikovih pravic in dolžnosti ter o pravicah in koristih varovanca, postopa center za socialno delo po predpisih, ki veljajo za splošni upravni postopek, če ni v tem zakonu drugače določeno.

(2) V drugih primerih ravna center za socialno delo na najsmotrnejši način v skladu s svojo vlogo in s pravili stroke.

220. člen

Center za socialno delo sme spreminjati svoje prejšnje odločitve glede skrbništva, če je to varovancu v korist in če s tem niso prizadete pravice drugih.

221. člen

Postavitev pod skrbništvo in prenehanje skrbništva pri mladoletnih osebah in osebah, ki jim je odvzeta poslovna sposobnost, se vpiše v rojstno matično knjigo.

222. člen

Če ima varovanec nepremičnine, se postavitev pod skrbništvo in prenehanje skrbništva zaznamuje v zemljiški knjigi.

223. člen

Izdatki za izvajanje skrbstvenih ukrepov v korist varovanca se krijejo:

– iz varovančevih dohodkov;

– iz sredstev, dobljenih od oseb, ki so dolžne varovanca preživljati;

– iz varovančevega premoženja;

– iz proračuna Republike Slovenije.

Nudimo informacije in pravno svetovanje na področju družinskega prava. Pokličite 040 30 30 84

 

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

Brezplačno svetovanje

Pasica

Pogosta vprasanja

Vprašanje: S partnerjem živiva v zunaj zakonski zvezi. Imava dva otroka. Preden sva si ustvarila družino sva se preselila v hišo mojih staršev, katere...
Vprašanje: Z ženo sva se ločila, v ločitvenem postopku sva si premoženje razdelila, prav tako sva dorekla kako si bova delila proste dni z otroci. Razlog...
Vprašanje: Zanima me kakšna je delitev premoženja v ločitvenem postopku. V mojem primeru mi je mama z darilno pogodbo podarila stanovanje, ko sva z ženo...
Vprašanje: Oče se je pred leti ločil od moje mame in na novo poročil z meni neznano žensko. Kasneje sem ugotovil, da ne živita skupaj, niti nikoli nista....
Vprašanje: Pred časom sem na loteriji zadel večji znesek, s katerim sem si kupil hišo, vikend ter lokal v centru mesta. V tistem času sem bil v razmerju...

Facebook



Nazadnje dodano

Najbolj brano

Ključne besede


Narejeno z Joomla!AZZ.

POKLIČI ZDAJ!

Brezplačno svetovanje

040 30 30 84

Vse informacije o družinskem pravu na enem mestu!